Quantcast
Channel: Metina lista » Meta obeta
Viewing all articles
Browse latest Browse all 31

Slovenski dijaki in dijakinje na mednarodno tekmovanje na inštitut MIT

0
0

Ana, Mariša, Nina, Zala, Aleš, Anže, Domen in Jernej smo dijakinje in dijaki srednjih šol širom Slovenije, ki smo se v lanskem letu uvrstili med člane srednješolske raziskovalne ekipe HSiGEM. Ekipa deluje na Kemijskem inštitutu (Laboratorij za okoljske vede in inženirstvo) in na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo (Katedra za biokemijo), kjer raziskujemo nove metabolne poti za proizvodnjo biogoriv.

dijaki

Slovenska dijaška ekipa (z leve proti desni): Ana Milanović, Nina Jerala, Mariša Cvitanič, Domen Kulovec, Jernej Šavli, Anže Vozelj, Zala Sekne.

Septembra bomo svoja dognanja predstavili na mednarodnem tekmovanju iz sintezne biologije v Bostonu, kjer domuje glavni organizator tekmovanja, inštitut MIT. V letošnjem šolskem letu in med celotnimi počitnicami je naša prioriteta znanost. Obenem prirejamo predavanja in se udeležujemo dogodkov, kjer svoje rezultate predstavljamo na poljuden način, skrbimo za svojo spletno in grafično podobo in smo prav tako aktivni pri zbiranju sredstev.

dijaki3

Od leve proti desni: Jernej Šavli, Nina Jerala, Mariša Cvitanič.

Ker takšen podvig in tako številčna ekipa potrebuje obsežen proračun, smo pred kratkem na crowdfunding portalu Indiegogo odprli lastno kampanjo z naslovom biobutanol production, kjer pridobivamo še zadnja potrebna sredstva za udeležbo na tekmovanju.

dijaki2

Ana Milanović

Tekmovanje iGEM (International Genetically Engineered Machines) je vsakoletno tekmovanje v sintezni biologiji, ki ga organizira svetovno znana univerza MIT (Massachussets Institute of Technology).

Namen tekmovanja je v širšem smislu pritegniti mlade ume in sveže ideje za področje sintezne biologije ter tkanje novih vezi in poznanstev med študenti in raziskovalci, v ožjem smislu pa gre za tekmovanje raziskav, ki iščejo rešitve za trenutne svetovne in znanstvene probleme s pomočjo metod sintezne biologije in zbirke standardnih bioloških delov, ki jo tekmovalci vsako leto še obogatijo s svojimi konstrukti.

dijaki4

Od zgoraj navzdol: Mariša Cvitanič, Anže Vozelj.

V slovenski srednješolski ekipi se ukvarjamo z vprašanjem biogoriv, ki postaja v današnjem času vse bolj in bolj pomembno. Po industrijski revoluciji se je za pogon motorjev in strojev uporabljal predvsem premog, v 20. stoletju pa je to vlogo prevzelo drugo fosilno gorivo, nafta in iz nje pridobljen bencin.

Ocenjuje se, da smo med 1850 in danes porabili med 100 in 135 milijardami ton nafte, zahteve po njej pa se še povečujejo. Po nekaterih projekcijah naj bi zaloge zadostovale le še za naslednjih 50 let.  Glede na to, da je naša družba v veliki meri odvisna od nafte, ki jo uporabljamo v energetiki, farmaciji, kozmetiki, pri pridobivanju umetnih materialov in za prevozna sredstva, znanost in industrija pospešeno iščeta dodatne vire alternativnih energentov.

dijaki1

Domen Kulovec

Raziskave kažejo, da je zaradi svoje relativno dolge verige in posledične nepolarnosti butanol dovolj podoben bencinu, da se ga da v obstoječih motorjih z notranjim izgorevanjem uporabljati brez modifikacije motorja. V naravi lahko najdemo mnoge organizme, predvsem iz rodu Clostridium, ki lahko butanol pridobijo iz različnih dobro dostopnih virov. Te bakterije pa so neprimerne za industrijsko rabo zaradi več razlogov, kot so počasna presnova, zahtevno gojenje in možna izguba sposobnosti proizvodnje butanola med podvojevanjem. Zato bomo v slovenski ekipi spodbudili presnovno pot proizvodnje butanola v bakteriji E. coli. Ta vseprisotna bakterija je zaradi svojega hitrega in dobro poznanega metabolizma ter enostavnih potreb za gojenje dandanes v široki rabi v raziskovalnih inštitucijah, kakor tudi v biotehnoloških aplikacijah v industriji.

dijaki5

Od zgoraj navzdol: Nina Jerala, Zala Sekne.

Naš cilj je oblikovanje optimiziranega sistema bioreaktorjev, s katerim bi lahko organske odpadke predelovali v čisti butanol, hkrati pa uporabili tudi vse stranske produkte. V prvi stopnji uvedemo organske odpadke v bioreaktor z mešano kulturo mikroorganizmov, kjer z biološko razgradnjo nastane vodik (ki se ga lahko uporabi kot vir energije in za mnoge druge namene) in maslena kislina – proces je podoben predelavi organskih odpadkov na bioplinarnah. V drugi stopnji masleno kislino uvedemo v drug bioreaktor, kjer ga naše bakterije E. coli pretvarjajo v butanol, ki se v končni fazi uporabi kot biogorivo. Na ta način iz odpadkov pridelamo biogorivo, kar ima pomembne ekološke posledice. Namesto porabe nafte in obremenjevanja okolja z odpadki pridobimo uporaben produkt, ki je pomemben in praktičen za naše življenje, njegov vir pa je obnovljiv.

Več informacij o našem projektu je na voljo na sledečih povezavah:

INDIEGOGO

FACEBOOK

TWITTER

Nina Jerala (foto: osebni arhiv)

Nina Jerala (foto: osebni arhiv)

iGEM

domača stran

 

Avtorica: Nina Jerala, članica slovenske dijaške ekipe iGEM, letošnja maturantka in bodoča študentka medicine.

 


Viewing all articles
Browse latest Browse all 31

Latest Images

Trending Articles


Potujoča trgovina tovornjak MERCEDES-BENZ 308D


Čokoladni brizgani keksi


Portret Miša Komar Žiberna


Robi Zupan


Starševski čvek • Re: Kako vam v bloku ne postane dolgčas


Stroj za omete PFT mixer plus 230v


Hidravlični cilinder цилиндр подъема кабины za vlačilec MERCEDES-BENZ


Jogurtovo pecivo z rabarbaro


Ohrovtov čips


Sushi solata z rakci


Potujoča trgovina tovornjak RENAULT Master T35 Foodtruck Autosklep


Nov izkopalnik krompirja PD-50


Zmerna ateromatoza abdominalne aorte


Zelenjavna juha s piščančjimi cmočki


spirometrija - rezultati


Izkopalnik krompirja AGROMET


Zdravstvo pri nas? • Re: Zdravnik v MB


nadomestna vročitev - Iztok Čič


Nemški božični kruh Stollen


Ajdove palačinke